Prvi teniški lopar pomembno vpliva na občutek pri učenju osnovnih udarcev, zato izbira ni samo vprašanje cene ali videza. Začetniki praviloma potrebujejo model, s katerim je zamah dovolj enostaven, udarna površina pa ponuja nekaj več prostora za manj natančne zadetke. Primeren lopar pomaga pri razvoju tehnike in zmanjša nepotrebno obremenitev roke med prvimi treningi.
Pri nakupu se srečamo s podatki o teži, velikosti glave, ravnotežju, dolžini in velikosti ročaja. Na prvi pogled delujejo precej tehnično, vendar za začetnika ni treba poznati vseh podrobnosti profesionalne opreme. Pomembneje je razumeti nekaj osnovnih razlik ter izbrati lopar, primeren telesni moči, načinu vadbe in pričakovani pogostosti igranja.
Izberimo primerno težo
Lažji lopar je za začetnika navadno prijaznejši, saj ga med zamahom lažje pospešimo in pravočasno postavimo v pravilen položaj. Pri odraslih začetnikih se veliko rekreativnih modelov brez strun giblje približno med 260 in 285 grami, vendar univerzalna številka ne obstaja.
Telesna moč, starost in občutek v roki imajo pri izbiri precejšen vpliv. Pretirano lahek lopar pa ni vedno najboljša rešitev, saj ponuja manj stabilnosti ob močnejšem udarcu žogice. Težji model je stabilnejši, vendar lahko pri začetniku hitreje povzroči utrujenost in upočasni zamah.
Preverimo velikost glave
Večja glava loparja ponuja večjo udarno površino in praviloma tudi večje območje, kjer žogico zadenejo strune z dobrim učinkom. To začetniku pomaga pri udarcih, ki še niso vedno povsem natančni. Za rekreativno učenje so zato priljubljeni loparji z glavo približno med 645 in 710 cm² oziroma med 100 in 110 kvadratnimi palci.
Zelo velika glava prinese več pomoči pri moči udarca, vendar se z večanjem površine spremeni tudi občutek pri nadzoru žogice. Manjše glave so navadno namenjene igralcem z bolj razvito tehniko in natančnejšim zadetkom. Za prve mesece igranja je zato smiselna srednje velika ali nekoliko večja glava, saj ponuja dobro razmerje med udobjem, močjo in nadzorom.
Pazimo na velikost ročaja
Pravilna velikost ročaja vpliva na udoben prijem in sproščeno delo zapestja. Premajhen ročaj nas sili v močnejše stiskanje, prevelik pa oteži naravno spreminjanje prijema med različnimi udarci. Pri izbiri zato lopar vzamemo v roko in preverimo, ali ga držimo čvrsto brez občutka, da moramo prste ali dlan nenaravno napenjati.
Velikosti ročajev so označene s standardnimi številkami, zato pred nakupom preverimo oznako konkretnega modela. Če smo med dvema velikostma, je manjši ročaj navadno lažje nekoliko odebeliti z dodatnim trakom za oprijem. Pri večjem ročaju je zmanjšanje precej zahtevnejše, zato je pri dvomu smiselno preizkusiti več možnosti v trgovini ali izposojenih loparjev.
Upoštevajmo ravnotežje loparja
Dva loparja z enako skupno težo se v roki ne obnašata nujno enako, saj je teža razporejena različno. Pri modelu z več mase proti glavi dobimo več pomoči pri ustvarjanju moči, vendar je zamah nekoliko zahtevnejši. Lopar z več mase proti ročaju deluje bolj okretno in ga lažje premikamo pri hitrih reakcijah ob mreži.
Za začetnika je običajno prijetna bolj uravnotežena razporeditev mase, pri kateri lopar ne vleče izrazito proti glavi. Tako se lažje učimo pravilnega zamaha in pravočasne priprave na žogico. Podatek o ravnotežju zato preverimo skupaj s težo, saj šele kombinacija obeh lastnosti pove, kako bo lopar dejansko deloval med igranjem.
Preizkusimo lopar pred nakupom
Specifikacije na papirju pomagajo zožiti izbor, vendar občutka med igranjem ne nadomestijo. Če imamo možnost izposoje ali testiranja, z izbranim modelom odigramo vsaj nekaj osnovnih udarcev s forehandom, backhandom in servisom. Pri tem opazujemo predvsem, ali lopar brez večjega napora premikamo skozi zamah in ali po igranju čutimo neprijetno obremenitev roke.
Za prvi lopar tudi ni nujno izbrati najdražji tekmovalni model, saj profesionalna oprema začetniku ne prinese samodejno boljšega nadzora ali hitrejšega napredka. Bolj smiselna je udobna in dovolj prilagodljiva izbira, s katero bomo z veseljem redno trenirali.
